728 x 90

Ustavimo tajne sporazume

img
Denar pretehta nad ljudmi? Greenpeace

V čigavo korist se sklepajo tajni sporazumi TTIP, CETA in TISA ter zakaj se sklepajo v tajnosti? Sporazumi, ki naj bi izboljšali življenje prebivalcem EU, bodo le-to očitno zagrenili in zavoljo koristi korporacijskih načrtov, jim iz žepa pobrali še tisto nekaj malega kar nam preostane za preživetje.

Privatizacija javnih dobrin in storitev spreminja osnovne človeške potrebe v prodajne artikle. Od nje imajo koristi priviligiranci in njihova podjetja. Čeprav nekatere njihove študije izkazujejo profitabilnost in višjo produktivnost, gre takšen profit praviloma v roke zasebnikov, profitov lastniki ne delijo s skupnostjo.

Četudi privatizacija vodi do višje učinkovitosti izdelkov, velja to zgolj v nekaterih primerih, ko veljata načeli regulacije in konkurence. V splošnem ni privatizacija nikoli izkazala pozitivnih učinkov, ko je šlo za industrije, ki skrbijo za osnovne javne storitve in dobrine, denimo v šolskem ali zdravstvenem sistemu. V ZDA klasične operacije v privatiziranem zdravstvu stanejo v povprečju do desetkrat več kot v državah z javnim zdravstvenim sistemom! Če ima v javnem sistemu roke pri denarju le država, jih imajo v zasebnem sistemu vsi – zavarovalnice, farmacevtska industrija, zdravniki, bolnišnice, lobisti. Enako velja za banke, ki so v največji meri krive za dolžniško krizo, ki je rušila cele države in puščala za sabo milijone revnih in obubožanih. In znova so davkoplačevalci krili luknje, le peščica bankirjev pa je odgovarjala za špekulacije in goljufije.

Odgovor na zločine bank so edino javne, državne banke, sistemske banke, ki dajejo prednost majhnim in srednjim podjetjem, trajnostnemu kmetijstvu, kooperativam, obnovljivi energiji.

Korporacija Nestle kupuje vodo za dve deset tisočinke evra (€0.0002) na liter in jo prodaja po 127.000 krat višji ceni! Dokazano je, da zasebna vodovodna podjetja zaračunavajo v povprečju po svetu za vodo 80% več kot, če je ta del javnega dobrega oz. v skupni lasti.

Prišlo je do prevzema pravic do vodnih virov s strani multinacionalke Bechtel v Boliviji, s strani Coca-Cole v Indiji in Mehiki, do povečevanja zaslužkov z vodo v Avstraliji in Argentini, Južni Afriki in številnih drugih državah. Enako se je dogajalo ob privatizaciji javnih transportnih sistemov, železnice, letališč, bolnišnic. Neoliberalne reforme so v množici držav po vsem svetu pustile opustošenje, revščino, neenakost.

V Indiji so potem, ko so Monsantova semena uničila možnosti njihovega preživetja, mnogi manjši kmetje storili samomor. Samomore so delali zaposleni v Applovi tovarni na Kitajskem in v francoskem Telekomu, ko je po privatizaciji prišlo do množičnih odpuščanj in nadlegovanj zaposlenih.

Nekdanji finančni minister Uroš Čufer je na posvetu o privatizaciji pri predsedniku države 15.7. 2013, v minutah, ko so že ugašale kamere, napovedal, da se bomo v roku dveh let pogovarjali o privatizaciji javnih storitev kot sta ZDRAVSTVO IN ŠOLSTVO. Niti njegova tedanja šefica, premierka Bratušek, niti predsednik države, ob teh napovedih - nista protestirala.

Lastniki privatiziranih podjetij ne priznavajo socialnega in družbenega pomena kompleksnih javnih sistemov. Motor njihovih investicij, njihova edina ambicija in cilj je maksimizacija dobička. Napuh in pohlep!

Sporazumi kot so –TISA, še posebej, TTIP in CETA – vodijo v nevarnosti privatizacije javnih storitev in naravnih virov. Obstaja nevarnost, da nad interesom korporacij ne bo več nobene instance, ki bo preprečevala uničevanje in krajo. Države bodo omejene na zakonodajnem področju, žepi navadnih ljudi bodo plačevali ceno pogoltnosti multinacionalk.

Progresivni politični in civilnodružbeni akterji odločno nasprotujemo moči, ki jo prostotrgovinski sporazumi dajejo multinacionalnim korporacijam, nasprotujemo sporazumom, ki omogočajo, da nikomur odgovorni globalni kapital pridobiva nadzor nad dostopom do vode, nad javnim zdravstvenim in izobraževalnim sistemom. Državljanke in državljani Evrope ne bomo dopustili, da nam brezvestni pogoltneži znižujejo standarde varstva hrane, zasebnosti, okolja.

Za vsako ceno moramo ohraniti skupno janvo dobro!

Komentarjev 0
img
Damjan Mandelc
predavatelj in raziskovalec področji naroda in nacionalizma, globalizacije in evropskih integracij

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *

prekliči

Komentarji: 0

Zadnje objave

Vprašanje

Kaj si mislite o novem spletnem Solidarniku?

Vseh odgovorov: 177






Vsebine

Značke