728 x 90

Za vključevanje ljudi in soodločanje

Prikaz načina delovanja participatornega proračuna Vir: www.mariborpp.si

Solidarnost Novo mesto je v okviru razprave o proračunu predlagala, da se sistemsko uredi financiranje t. i. skupnostnih praks. Podala je tudi pobudo za ustanovitev delovne skupine, ki bo preučila, kako bi tudi v novomeški občini – po vzoru številnih mest v tujini – vpeljali participatorni proračun.

Občanke in občani najbolje vemo, kaj potrebujemo za bolj kakovostno življenje v lokalni skupnosti. Participatorni proračun pomeni, da bomo dobili možnost, da predlagamo projekte in tudi glasujemo o tem, katere investicije (npr. otroško igrišče, park, popravilo ceste, javna razsvetljava, klopi itd.) bo občina izvedla v našem neposrednem okolju.

Občina je že v prejšnjem mandatu porabila okrog 180.000 evrov za »kopališče« na Loki, ki pa je na koncu postalo samo osamljen »prostor za piknike«.Foto: Zavod Zora

Tovrstno prakso poznajo številna mesta po svetu, med drugim New York, Chicago, Lizbona, Bremen, Wuppertal, Hamburg, Berlin, Reykjavik, poskusno pa so ga nedavno uvedli tudi v eni izmed krajevnih skupnosti v Mariboru. Solidarnost je predlagala, da občina za začetek preuči, katera oblika ljudskega proračuna je za našo občino najprimernejša.

Ljudje prevzemajo pobudo

Samoorganizirane akcije urejanja prostora postajajo čedalje bolj uveljavljen in popularen način, kako se v številnih mestih olepšajo ter dajo v funkcijo zanemarjene javne površine in prostori. Tudi Novo mesto pozna nekaj takih primerov. Ne gre samo za vrtičkarje, ki so verjetno najbolj tradicionalna oblika urejanja prostora »od spodaj«. Angažirani posamezniki so uredili prostor ob Krki, imenovan Pumpnca. Nekoč zanemarjeno območje je postalo kopališče, piknik prostor, kulturno okolje, knjižnica in bar na prostem. Tudi Čitalniško ulico, kjer domuje Solidarnost, so uredili tam stanujoči občani in poslovneži. Namesto smetnjakov tam danes najdemo klop, ozelenitev ter slikarsko umetnino. Tudi Sokolski dom je delno uredila skupina samoorganiziranih kulturnikov.

Na drugi strani Krke imamo prostor druženja, v katerega občina ni vložila nič, ampak so ga s prostovoljnim delom uredili ljudje sami.Foto: Boštjan Pucelj

Čeprav gre za javne prostore, za katere bi načeloma morala skrbeti občina oziroma krajevna skupnost, se to zaradi različnih razlogov ne zgodi. Lahko gre za pomanjkanje denarja, birokratske ovire ali pa za preprosto brezbrižnost ali odtujenost politike od ljudi. Zato urejanje prostora vzamejo v roke zainteresirani občani.

Na sploh lahko rečemo, da odprte javne površine v naši občini niso ustrezno urejene. Čakati na občino prav gotovo ni prava strategija. Veliko lahko storimo sami, občina pa bo dala spodbudo in pomagala. Zato je svetniška skupina Solidarnost v okviru razprave o proračunu predlagala, da občina sistemsko omogoči rešitev za podporo tovrstnih pobud občank in občanov.

Prvi predlog je, da se vpelje nova proračunska postavka, namenjena izključno financiranju tovrstnih praks.

Prvi predlog je, da se vpelje nova proračunska postavka, namenjena izključno financiranju tovrstnih praks. Drugi predlog je, da bi občina s finančnimi sredstvi podprla ustanovitev posebne pisarne, namenjene celoviti prenovi. Tovrstna pisarna bi skrbela za zgodnje in kakovostno vključevanje prebivalcev v prenovo javnih prostorov, za stik med občani in občino (lahko tudi na drugih področjih, ne samo pri urejanju prostora).

Občani imajo mnogo dobrih idej. Vendar se v obstoječem sistemu njihove pobude izgubijo, še preden pridejo skozi birokratsko sito do vrat tistih, ki odločajo. Participatorni proračun, skupnostne prakse ter lokalna pisarna celovite prenove so načini, kako se bodo pobude občanov lahko tudi uresničile.

Komentarjev 0

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *

prekliči

Komentarji: 0

Zadnje objave

Vprašanje

Kaj si mislite o novem spletnem Solidarniku?

Vseh odgovorov: 177






Vsebine

Značke