728 x 90

Za zdravo mesto, za zdrave občanke in občane

Razmere za kolesarski in peš promet v Novem mestu danes niso bistveno boljše, kot so bile desetletje ali celo dve nazaj. Nezadovoljive so bile tedaj in take so tudi danes. Potreben je preobrat, da bomo ujeli trende najbolj uspešnih občin v Sloveniji in Evropi.

Gre za spodbujanje telesnega gibanja za ohranjanje in krepitev zdravja.

Marsikdo meni, da je v zdajšnjih razmerah, ko primanjkuje sredstev, nespametno trošiti denar za »nadstandard«, in da bi se morali usmeriti predvsem v obnovo dotrajanih cest. Vendar to ne drži. Številna poročila opozarjajo na slabo kakovost zraka v Novem mestu. Prav tako imajo družine in podjetja znatne stroške za gorivo, saj so prisiljeni uporabljati avtomobile.

Premik h kolesarjenju in pešačenju je bistven tako za izboljšanje kakovosti zraka kot tudi z drugih vidikov, ki so pomembni za stanje mesta in njegovih prebivalcev. Gre za spodbujanje telesnega gibanja za ohranjanje in krepitev zdravja. Gre tudi za zmanjšanje hrupa v okolju, pravičnejšo razdelitev javnega denarja in povečanje prometne varnosti. In, nenazadnje, sredstva iz evropskih razpisov so v naslednji finančni perspektivi usmerjena izrazito v financiranje »mehkih« oblik prometa, se pravi prav v izgradnjo kolesarske infrastrukture in pešpoti. Zato gradnja tega ni več luksuz, ampak nujnost.

Glavna težava obstoječe kolesarske infrastrukture niti ni samo v številu kilometrov. Še večji problem je, da ni povezana v smiselno celoto – zato je tudi neuporabna. Otroci, starejši kolesarji in manj izkušeni vozniki se s kolesom raje ne vozijo, saj je taka vožnja težavna pa tudi nevarna. Občina bo morala poskrbeti za to, da se vrzeli v kolesarski mreži zapolnijo.

Prav tako ni dobra niti infrastruktura za pešce. Pomislimo, denimo, na tiste, ki prihajajo iz Regrških Košenic, Regrče vasi, Šmihela ali Brezja. Ceste so tam brez pločnikov. Občina je tudi brez osrednjega parka, zato so pešpoti skoraj edina možnost za sprehajanje. Težava je podobna – obstoječe pešpoti niso povezane v smiselno celoto.

Za bistveno izboljšanje razmer za promet pešcev in kolesarjev v Novem mestu so že dane povsem dobre in nujne podlage. Občina je že oddaljenega leta 2004 sprejela Odlok o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta. Težava je bila vedno samo v njegovi uresničitvi.

Z uresničenjem tega dokumenta bi Novo mesto dobilo pomembnih 10 kilometrov novih kolesarskih in peš poti. Glede na hitrost dogajanja, ki smo je bili vajeni do zdaj, je uresničitev teh dokumentov zelo oddaljena. V resnici pa bi to moral biti projekt za štiriletni mandat. Kvečjemu še kako leto ali dve čez. In za to je treba zagotoviti finančna sredstva v občinskem proračunu, občina pa se mora za ta cilj takoj pognati k delu.

To je prepoznal tudi del civilne javnosti. Tako je bila lani ustanovljena Novomeška kolesarska mreža, ki želi spodbuditi k izboljšanju razmer za kolesarje. Letos pa je bila ustanovljena še iniciativa, imenovana Pešfolk, ki se zavzema za izgradnjo novih novomeških sprehajalnih poti oziroma za izboljšanje pogojev za hojo v mestu. Občina jih mora prepoznati kot svoje najboljše partnerje pri doseganju sprememb v prometu, zdravju občanov in v stanju okolja.

Kaj prinaša predlog proračunov za leti 2016 in 2017

Ob zaključku redakcije Solidarnika je občinski svet že obravnaval predlog proračuna za prihodnji dve leti. V Solidarnosti glede tega izražajo zmerni optimizem – seveda če bo občina uspela udejanjiti začrtano. Predlog predvideva naslednje ključne ureditve trajnostnega prometa:

  1. Ureditev mestnega jedra: v novi rešitvi bosta svoj prostor na Glavnem trgu dobila tudi pešec in kolesar, ki sta zdaj zelo zapostavljena.
  2. Kolesarska steza in pločnik ob Straški cesti: povezava dveh do zdaj nepovezanih odsekov na območju Bršljina.
  3. Večnamenska (kolesarska in peš pot) ob Levičnikovi cesti: nakup zemljišč in gradnja večnamenske poti, ločene od hitre ceste, povezava med Žabjo vasjo in Ločno.
  4. Brv čez Krko: most, namenjen zgolj kolesarskemu in peš prometu, bo povezal Irčo vas in Cegelnico.
  5. Topliška cesta–Križišče Drska–Srebrniče: zapolnitev kritične vrzeli v kolesarski infrastrukturi med območjem mesta in Drsko oziroma pokopališčem Srebrniče.
  6. Obnova Kandijske ceste: del sredstev v letu 2016 je namenjen tudi enosmerni kolesarski stezi.
  7. Hodnik za pešce od Regrških košenic do križišča pri trgovini Vita
Komentarjev 0

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena z *

prekliči

Komentarji: 0

Zadnje objave

Vprašanje

Kaj si mislite o novem spletnem Solidarniku?

Vseh odgovorov: 177






Vsebine

Značke